Stres

Stres je proces življenja in proces življenja je proces odzivanja na stres. To je dejstvo narave; vsa živa bitja nenehno izmenjujejo stike in energijo z ekosistemom, naj bo fizično ali vedenjsko. Ker je v sodobnem svetu dražljajev preveč, smo stres začeli jemati kot negativno izkušnjo. Z evolucijskega ali preprosto biološkega vidika pa je stres lahko le ena od treh izkušenj. Pozitivna, nevtralna ali negativna. Več, ko je stresa, bolj se povečujeta naša produktivnost in zmogljivost, a le do točke preobrata, po kateri zdrvita navzdol. Kdaj bo ta točka dosežena, je odvisno od številnih dejavnikov, zato je različna tudi količina stresa, ki smo jo sposobni obvladati.

Preveč stresa

Preveč stresa škoduje telesu, duhu in duši. Od tega kako dobro ga obvladujemo, je odvisen naš uspeh v življenju. K sreči gre za veščino, ki se je lahko naučimo. Ne moremo vedno izbirati okoliščin, lahko pa izberemo, kako se bomo odzvali nanje. Razmislimo: je to kar doživljamo kot stres, dejanski pritisk ali naša domišljija in negativno razmišljanje. Naša domišljija je nagnjena k temu, da stvari ocenjuje slabše, kot dejansko so. Lastna ocena stresne situacije nekoga požene čez rob, drugi ob njej ostane miren in neprizadet.

Psihični stres nevarnejši od fizičnega

Čustvenega stresa pogosto ne prepoznamo kot škodljivega. Ko pretiravamo s fizičnimi napori nas telo dovolj zgodaj opozori, da smo prekoračili mejo. Bolijo nas mišice, izčrpani smo, potrebujemo počitek in obnovo. Pri preobilici stresnih čustvenih dražljajev bo odgovor prišel prepozno – pokazal se bo šele čez mesce ali leta kot visok krvni tlak, razjeda na prebavilih, kronične bolečine v hrbtenici ali težave s srcem.

Stres vodi v bolezen

Psihičnega stresa imamo danes veliko več kot naši predniki. Vsesplošna gneča, prenaseljenost, hrup, pomanjkanje zasebnosti, časa in miru – vse to v nas sproža nenehno napetost, ki lahko vodi v bolezen, če ne najdemo načina, da se jim ognemo. Vemo, da večina bolezni nastane kot posledica nepravilne prehrane in pretiranega stresa. Bolezen je šibek člen. In veriga se vedno strga tam, kjer je člen najšibkejši, zato moramo paziti, da sploh ne zbolimo.

Stres

Kako se odzove telo

Organizem se na stresne dejavnike odzove tako, da aktivira živčni sistem in določene hormone. Ukaže naj se sprostijo v krvni obtok in nas pripravijo na “boj ali beg”. Ta koktail hormonov pospeši bitje srca in dihanje, dvigne se krvni tlak in pospeši se presnova. Arterije se razširijo, saj morajo načrpati več krvi v velike mišice, ki so zadolžene za gibanje. Zaradi adrenalina so mišice v polni pripravljenosti. Zenice se razširijo, da oči bolje vidijo. Jetra pa sprostijo uskladiščeno glukozo, da lahko hitro dobavijo presežek energije telesu. Telo se začne potiti, da se ne bi pregrelo. Vse to so vrhunske evolucijske prilagoditve na zunanje dražljaje. Preživeli in zavihteli smo se na vrh evolucijske verige prav zaradi sposobnosti prilagajanja.

Nemoč organizma

Dolgotrajen stres povzroča nenehno vzdraženost živčnega sistema in s tem nenehno prežečo nevarnost, zaradi katerega je telo dlje časa izpostavljeno hormonskemu koktailu visoke pripravljenosti. To čez čas izčrpa zaloge organizma, zaradi česar se počutimo nemočno, preobremenjeno in tesnobno.

Shopping Cart
0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino
    Scroll to Top