Depresija

Depresija 1

Beseda depresija izvira iz latinščine in pomeni pobitost ali potlačenost. Pojem depresija se pogosto uporablja v vsakodnevnem življenju – npr. ko je zunaj turobno vreme pomislimo: »Kako je danes depresiven dan.«

Vsakdo ima kdaj slab dan, ko je pobit in brez energije, vendar to še ne pomeni, da je depresiven. Razlikovati moramo med depresivnim razpoloženjem oziroma depresivnostjo, ki samo zase še ne pomeni bolezenskega stanja depresije, lahko pa je eden od simptomov v sklopu depresivne bolezni. Ob resničnih neprijetnih okoliščinah ima vsak pravico biti nerazpoložen in žalosten. Takšno počutje ne pomeni, da je oseba klinično depresivna. Vsa ta čustva so normalna, vendar če vztrajajo predolgo (običajno več kot dva tedna) in so prekomerno izražena, moramo pomisliti, da bi lahko šlo za depresijo.

Depresija oziroma depresivna motnja je bolezen, ki vpliva na psihično in telesno počutje in s tem prizadene posameznika kot celoto. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in raznovrstno telesno simptomatiko. Za pojav depresije posameznik ni kriv sam, ni znak osebne šibkosti in je ni mogoče premagati le z močno voljo ali željo.

Brez primernega zdravljenja lahko simptomi depresije trajajo tedne, mesece ali leta, lahko postanejo kronični in sčasoma še izrazitejši.

Simptomi depresije

Izrazitost depresivnih simptomov je pri posameznikih zelo različna in se spreminja tudi med potekom bolezni. Ni nujno, da imajo depresivni bolniki vse simptome bolezni. Pri nekaterih se pojavi le malo simptomov, pri drugih pa zelo veliko. Zato se pogosto dogaja, da je depresija prepozno prepoznana in diagnosticirana.

Simptomi depresije so zelo raznovrstni in so različno izraženi.

Depresivni bolnik je lahko:

  • žalosten, potlačen, jokav, potrt, melanholičen
  • nemiren, brez obstanka ali upočasnjen, poležavajoč in mirujoč
  • utrujen, brezvoljen, neučinkovit pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in brez življenjske energije
  • socialno izoliran, osamljen in umikajoč se iz družbe
  • poln občutkov krivde, očita si za številne napake, ki jih je naredil v preteklosti
  • nezadovoljen, brez veselja do dejavnosti, ki jih je nekoč z veseljem opravljal
  • poln občutkov manjvrednosti, z nizkim samospoštovanjem ali občutki neuspešnosti pesimističen, celo obupan
  • dekoncentriran z motnjami pozornosti in spomina
  • nespeč (različne motnje spanja) ali redko čezmerno zaspan
  • brez apetita (izguba telesne teže) ali redko s pretiranim apetitom (pridobivanje telesne teže)
  • prepričan, da ima hujšo telesno bolezen, saj občuti različne telesne težave, ki niso posledica drugih bolezni, ampak jih povzroča depresija
  • anksiozen s fobijami, paničnimi napadi, premlevanjem o nepomembnih stvareh …
  • samomorilen, z željo, da bi bil mrtev ali pogostim razmišljanjem o smrti
  • razdražljiv, impulziven, nagnjen k nevarnemu vedenju in zlorabi alkohola ter drugih snovi

Oblike depresije

Depresivne motnje se pojavljajo v različnih oblikah. Lahko jih razvrstimo glede na stopnjo bolezni in njen potek.

Stopnje depresije

Glede na vrsto simptomov, njihovo izrazitost in število lahko depresijo ovrednotimo kot blago, zmerno ali hudo.

Vrste depresije

Določimo jo glede na potek in pogostost pojavljanja.

  • Če se depresija pojavi le enkrat, simptomi in znaki pa trajajo najmanj 2 tedna, govorimo o depresivni epizodi.
  • Depresijo, ki se ponavlja in vsakič popolnoma izzveni, imenujemo recidivirajoča depresija (ali ponavljajoča se depresija).
  • Leta trajajočo depresijo, ki se lahko postopno slabša in ki po zdravljenju ne izzveni, imenujemo rezistentna, kronična depresija.
  • Kronično slabo razpoloženje, ki traja vsaj dve leti in več, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja, imenujemo distimija.

Vzroki depresije

Nekatere oblike depresij se pogosto pojavljajo v družinah, zato domnevajo, da je v ozadju dedna nagnjenost. Vsekakor pa ne velja, da se motnja pojavi pri vsaki osebi, ki je dedno nagnjena k nastanku depresije. Depresija se pojavlja tudi pri ljudeh, pri katerih v družini depresije niso nikoli poznali. Očitno so za izbruh bolezni potrebni še drugi dejavniki, kot so obremenitve v domačem okolju, službi ali šoli. Ne glede na to, ali je podedovana ali ne, je depresija povezana s spremembami v zgradbi ali delovanju možganov.

Nekatera zdravila in bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, rak, Parkinsonova bolezen in hormonske motnje, lahko povzročijo izbruh depresije, zaradi katere bolniki postanejo apatični. Taki bolniki ne skrbijo več za svoje telesne potrebe, zato se čas zdravljenja podaljša.

Depresijo lahko povzročijo tudi psihološki dejavniki. Boleča izguba, težave v medosebnih odnosih, finančni problemi ali neugodne, nedobrodošle spremembe življenjskih okoliščin lahko sprožijo izbruh depresije.

Najpogosteje depresijo sproži kombinacija genetskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Ponovne epizode bolezni se običajno pojavijo že pri manjših obremenitvah ali celo brez njih.

Depresija pri ženskah

Pri ženskah se depresija pojavlja 1,5- do 2-krat pogosteje kot pri moških. To je povezano z dejavniki, kot so med drugim spremembe v menstruacijskem ciklusu, nosečnost, poporodno obdobje, predmenopavza in menopavza. Poleg tega so ženske dodatno obremenjene z obveznostmi doma in v službi, skrbijo za otroke in negujejo ostarele svojce.

Ženske so psihično še posebej občutljive po porodu, ko zaradi hormonskih, telesnih sprememb in odgovornosti za otroka ter velikih sprememb v vsakdanjem življenju pogosto nastopi tako imenovana poporodna (postpartalna) depresija. Prehodno slabo razpoloženje je pri mladih mamicah pogosto prisotno in običajno. Dalj časa trajajoče obdobje depresivnega razpoloženja pa ni običajno in ga je potrebno ustrezne obravnave.

Depresija pri moških

Depresija se pri moških pogosto skriva za čezmernim uživanjem alkohola in drog ali za drugimi navadami, npr. pretiranim posvečanjem delu in opravljanju nadur. Pri moških se depresija ne kaže vedno v občutkih brezupa in nemoči, temveč lahko tudi v obliki razdražljivosti, jeze in razočaranja.

Pri moških depresija vpliva na telesno zdravje drugače kot pri ženskah. Rezultati novejših raziskav kažejo, da je umrljivost moških večja, čeprav depresija enako poveča tveganje za pojav koronarnih srčnih bolezni pri moških in ženskah.

Depresija pri starostnikih

Prevladuje zmotno mišljenje, da je pri starejših ljudeh povsem običajno, da so potrti. Resnica je lahko ravno nasprotna, saj je veliko starejših oseb zadovoljnih s svojim življenjem. Kadar se pri starostnikih razvije depresija, jo nekateri pripisujejo spremembam, povezanim s staranjem. Neprepoznana in nezdravljena depresija lahko za svojce in bolnike, ki bi sicer živeli polno življenje, pomeni nepotrebno trpljenje. Starejši ljudje tožijo predvsem o svojih telesnih težavah, neradi pa govorijo o svojih občutkih, kot so brezup in žalost, izguba zanimanja za dejavnosti, ki so jih običajno veselile, ali nenavadno dolgo žalovanje po smrti bližnje osebe.

Simptomi depresije so včasih prikriti ali pa jih pripisujejo kakšni drugi bolezni. Če se tega zavedamo, lahko depresijo prepoznamo že v zgodnji fazi in jo tako uspešno zdravimo. S čimprejšnjim začetkom zdravljenja zmanjšamo možnost, da bolezen postane kronična in bolj izrazita.

Boljša prepoznava in zdravljenje depresije pri starostnikih omogočata, da je to obdobje življenja zanje in njihove svojce ter spremljevalce lepše in bolj zadovoljno.

Depresija pri otrocih in mladostnikih

Depresijo se pri otrocih in mladostnikih resno obravnava šele zadnji dve desetletji. Depresiven otrok se lahko pretvarja, da je telesno bolan, noče v šolo, se oklepa enega od staršev ali ga skrbi, da bi kateri od staršev umrl. Starejši otroci oziroma mladostniki postanejo razdražljivi, pojavijo se težave v šoli, so pesimistični, slabe volje in imajo občutek, da jih nihče ne razume. Ker se vedenje skozi posamezne faze otroštva spreminja, je težko reči, kdaj gre samo za “prehodno” obdobje in kdaj je prisotna depresija.

Včasih so starši zaskrbljeni zaradi zelo spremenjenega vedenja otroka ali mladostnika in tudi učitelj lahko opazi, da otrok ali mladostnik ni več podoben samemu sebi. Če pediater izključi druge (telesne) bolezni, mora otroka dodatno pregledati še pedopsihiater (psihiater, specializiran za zdravljenje otrok).

Zdravljenje depresije

Depresija in njeni simptomi se lajšajo in zdravijo z antidepresivi, lahko pa uporabimo malo drugačno metodo: 3D NLS resonanco. 3D NLS vam pomaga odkrivati in ponovno vzpostavljati ravnovesje v celicah telesa, simptomi depresije oslabijo, kar krepi imunski sistem in vrača zdravje.

Učinkovito pa pomaga tudi KOLOIDNO ZLATO in KONOPLJINA SMOLA CBD.

Shopping Cart
0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino
    Scroll to Top